SLO ENG

Vrazov trg 2
1104 Ljubljana
Slovenija

telefon: +386 1 543 7700
Faks: +386 1 543 7701
e-pošta:

Natisni Nastavitve

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu

Člani senata UL MF so na svoji seji dne 21.3. 2005 sprejeli

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu

 

I. Splošne določbe

 

1. člen

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o organizaciji in delovanju Medicinske fakultete (v nadaljevanju MF) ureja Medicinska fakulteta v Ljubljani s tem pravilnikom opravljanje izpitov, napredovanje med študijem in pogoje za dokončanje študija po vseh odobrenih študijskih programih. Izraz katedra se uporablja v tem pravilniku za katedro in za inštitut MF.

2. člen

Za vprašanja, ki niso opredeljena v tem pravilniku, kot na primer: vprašanja predčasnega opravljanja izpitov, hitrejšega napredovanja, pritožb na oceno in podobno, se uporabljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravilnika o organizaciji in delovanju Medicinske fakultete.

 

II. Vrste izpitov in druge oblike preverjanja znanja

 

3. člen

Za ocenjevanje oziroma preverjanje znanja uporablja fakulteta naslednje vrste preizkusov znanj:

 

  • predmetni izpit,
  • diferencialni ali delni izpit,
  • predmetni kolokvij,
  • kolokvij,
  • magistrski izpit,
  • doktorski izpit,
  • seminar.

 

Oblike preverjanja znanja so tudi seminarske naloge in naloge na vajah ter preverjanje praktičnega znanja, pridobljenega na vajah in pri drugem praktičnem delu.

4. člen

Izpit je redna oblika preverjanja znanja. Izpit se lahko opravlja za posamezen predmet ali za več predmetov skupaj (skupinski izpit).

Z izpitom se preverja študentovo znanje, ki je predpisano z učnim načrtom.

Izpit lahko opravlja le študent, ki je opravil vse, s študijskim programom predpisane obveznosti predmeta in ki se je pravočasno prijavil na določen izpitni rok.

Izpiti so ustni, pisni, praktični ali poljubna kombinacija navedenih.

Praktični del izpita se opravlja, kadar je to določeno s študijskim programom.

Vrsta in način opravljanja pri izpitu iz posameznega predmeta se določita s študijskim programom. S študijskim programom se tudi določi, kako se uspešno opravljene študijske obveznosti upoštevajo pri izpitni oceni oziroma pri načinu opravljanja izpita.

Izpit ocenjuje posamezni izpraševalec ali izpitna komisija. Izpraševalec ali član izpitne komisije je lahko samo učitelj z veljavno habilitacijo. Izpitna komisija ocenjuje izpit pri četrtem, petem in šestem opravljanju izpita, pri ponovnem opravljanju izpita zaradi pritožbe študenta in pri skupinskem izpitu.

Pri izpitu predmeta, ki ga skupaj organizirajo dve ali več kateder, je lahko več izpraševalcev.

5. člen

Diferencialni izpit je oblika preverjanja usposobljenosti študenta za nadaljevanje študija po prekinitvi oz. prestopu iz druge fakultete. Po načinu opravljanja in vsebini je diferencialni izpit enakovreden predmetnemu izpitu. Potrebne diferencialne oz. ponovne izpite določa komisija za študentska vprašanja oz. študijske zadeve na podlagi prošnje študenta.

6. člen

Predmetni kolokvij je obvezna oblika preverjanja znanja, ki se opravlja po istih načelih kot izpit.

7. člen

Kolokvij je obvezna oblika sprotnega preverjanja znanj pri posameznem predmetu.

Uspešno opravljeni kolokviji se lahko priznajo kot pisni del predmetnega izpita, če se predmetni izpit sestoji iz ustnega in pisnega dela. Rezultati teh kolokvijev morajo biti študentom znani pravočasno, torej v času, ki še dopušča prijavo na izpit. Mejo, nad katero se kolokviji priznajo za pisni del izpita, določa fakultetni učitelj samostojno.

8. člen

Magistrski izpit je končna oblika ocenjevanja usposobljenosti študenta podiplomskega študija. Sestavljen je iz magistrskega dela in ustreznega zagovora. Magistrsko delo mora biti po zahtevnosti takšno, da kandidat z njim dokaže sposobnost znanstvenega in strokovnega dela na področju, v katerega se je usmeril v podiplomskem študiju. Opravlja ga lahko le študent podiplomskega študija, ki je opravil vse izpite in druge, s programom podiplomskega študija predpisane študijske obveznosti. Magistrsko delo in zagovor ocenjuje tričlanska komisija, ki jo na predlog kolegija imenuje senat fakultete.

9. člen

Doktorski izpit je najvišja oblika preverjanja usposobljenosti kandidata za znanstvenoraziskovalno delo. Sestavljen je iz doktorske disertacije in javnega ustnega zagovora. Opravlja ga lahko le kandidat, ki je magister znanosti in tisti kandidat, ki je dokončal magistrski študij in izpolnjuje pogoje za neposreden prehod na doktorski študij po programu podiplomskega študija Univerze v Ljubljani. Pogoji in način izvedbe doktorskega izpita so določeni s Statutom Univerze v Ljubljani.

10. člen

Seminar je del študijska procesa, s katerim študent dokaže svojo sposobnost za samostojno strokovno delo. Na dodiplomskem študiju se vpelje kot posebna oblika vaj. Uspešnost

seminarskega dela se lahko, glede na njegovo vsebino in obsežnost, oceni enakovredno laboratorijskim vajam. Na podiplomskem študiju se seminarsko delo oceni s samostojno oceno.

 

III. Izpitna obdobja in razpisovanje rokov

 

Izpitni roki

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni.

11. člen

Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom MF do 20. oktobra, v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi senat univerze s študijskim koledarjem. Izpitni roki morajo biti javno objavljeni in pravočasno posredovani v študentski referat.

Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet vsaj trije izpitni roki v študijskem letu in sicer v času od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v naslednji letnik.

Za redni izpitni rok se štejejo tudi izpiti izven rednega izpitnega obdobja, ki so integralni del pouka v blokih.

Razpored rednih izpitnih rokov za posamezni letnik se določi na podlagi usklajevanja in dogovora med katedrami ter med katedrami in študenti na prvem svetu letnika. Tako dogovorjen razpored izpitnih rokov se zabeleži v zapisniku sveta letnika in posreduje predstojniku oddelka za dodiplomski študij, ki izdela delovni načrt izpitnih rokov za tekoči semester.

12. člen

Izredni izpitni roki so izpiti izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi in kandidati, ki nimajo statusa študenta.
Izpit oz. kolokvij na izrednem izpitnem roku lahko opravlja tudi redni študent, ki je opravil obveznosti iz tega predmeta.
Na izrednem roku lahko opravljajo izpit redni študenti, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika ali status-študenta s posebnimi potrebami, v skladu s Statuta Univerze v Ljubljani.

Izredni izpitni roki se prav tako določijo z vsakoletnim delovnim načrtom MF.

Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je na 24. seji dne 6. februarja 2012 sprejel spremembo 12. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu.

Izredni izpitni roki so izpiti izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi in kandidati, ki nimajo statusa študenta.

Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpit tudi redni študenti, ki imajo status študenta – športnika, status študenta – priznanega umetnika ali status študenta s posebnimi potrebami v skladu s Statutom UL in študenti, ki so izjemno vpisani s tem, da lahko opravljajo le izpite iz prejšnjih letnikov.

13. člen

Predstojnik oddelka za dodiplomski študij lahko zahteva razpis izrednih oziroma dodatnih izpitnih rokov za določene ali za vse predmete določenega študijskega programa. Razpis takšnega roka lahko za svoj predmet predlaga tudi posamezen učitelj. Datum tega izpitnega roka uskladi vsak učitelj posebej za svoj predmet in pri tem upošteva tudi želje študentov. Kot razpis šteje pisna objava na oglasni deski pripadajoče katedre ali posamezne skupine predmetov in hkraten vnos v bazo podatkov. Oboje mora biti narejeno najmanj 10 dni pred datumom pisnega dela, oziroma 10 dni pred datumom ustnega izpita, če je izpit samo ustni. Fakultetni učitelj, ki razpisuje izreden rok, je dolžan pravočasno pisno obvestiti študentski referat o datumu izpita, da ta lahko vnese izpitni rok v bazo podatkov najmanj 10 dni pred datumom izpita.

14. člen

Diferencialni ali delni izpiti se opravljajo v okviru rednih ali izrednih izpitnih rokov. Rezultati teh se ne upoštevajo pri izračunu povprečne ocene.

15. člen

Katedra na osnovi seznama študentov, prijavljenih za izpit, ki ga pripravi referat za študentske zadeve, ugotovi število zaporednega opravljanja izpita iz lastne evidence in lahko določi razporeditev izpitov po posameznih dnevih in uro izpita.

Referat za študentske zadeve uvrsti v seznam študentov, prijavljenih za izpit, tiste prijavljene študente, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje izpita v skladu s tem pravilnikom.

Študent ni dolžan opravljati na isti dan več kot enega izpita. Študent je na dan izpita oproščen drugih študijskih obveznosti po predhodnem dogovoru s katedro, kjer ima te obveznosti.

Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce. Datum izpita je mogoče spremeniti le v upravičenih primerih odsotnosti fakultetnega učitelja in to vedno samo vnaprej. O tem je potrebno pisno obvestiti referat.

Vsaka takšna sprememba mora biti usklajena in objavljena na način, ki je predpisan za razpis izrednih rokov, najmanj 10 dni pred prvotnim datumom izpita.

Razpored praktičnih in ustnih izpitov se objavi na katedri hkrati z rezultati pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora začeti najkasneje peti delovni dan po opravljanju pisnega dela izpita, s tem, da morajo imeti kandidati, ki so uspešno opravili pisni del izpita, njegov ustni del najkasneje v dveh tednih po začetku ustnega dela izpitov.

 

IV. Prijava in odjava predmetnega izpita

 

16. člen

Na vsak predmetni izpit se kandidat prijavi preko terminala oz. spleta. Izjema pri prijavljanju izpitov velja le za študente podiplomskega študija, ki se do preklica lahko prijavljajo tudi s prijavnicami.

Študent se mora za vsak predmetni izpit oz. predmetni kolokvij prijaviti najkasneje 3 (tri) delovne dni pred izpitnim rokom.

Prijava izpita:

 

Če je izpit v... ..., je zadnji rok za prijavo
ponedeljek torek do 24.00
torek sreda do 24.00
sredo četrtek do 24.00
četrtek petek do 24.00
petek ponedeljek do 24.00

Prvi delovni dan po izteku roka za prijavo na izpit pripravijo v študentski pisarni seznam prijavljenih kandidatov. Fakultetni učitelj sme vzeti na izpit samo tiste kandidate, ki so na seznamu. Za vsak posamezen delni ali diferencialni izpit se kandidat prijavi enako kot za predmetni izpit.

17. člen

Ko katedra prejme seznam prijavljenih kandidatov s strani referata za študentske zadeve so njene naloge sledeče:
pregled obveznosti - pogojev za pristop k izpitu,
razpored opravljanja izpita,
obvestilo kandidatom o kraju in času opravljanja izpita v kolikor ni to že znano ob prijavi študenta na izpit,
priprava izpitnih materialov.

18. člen

Študent se za vsak predmetni izpit lahko odjavi štiri (4) delovne dni pred datumom izpita. To opravi preko terminala oz. spleta za prijavljanje predmetnih izpitov oz kolokvijev.

Odjava izpita:

 

Če je izpit v... ..., je zadnji rok za odjavo
ponedeljek ponedeljek do 24.00
torek torek do 24.00
sredo sreda do 24.00
četrtek četrtek do 24.00
petek petek do 24.00

Če študent zaradi višje sile ne more pristopiti na izpit in ga iz istega razloga ne more odjaviti, se šteje, da je bil pravočasno odjavljen, kadar upravičenost višje sile potrdi predstojnik katedre. Predstojnik katedre v takem primeru na seznam prijavljenih na izpit napiše VP (vrnjena prijava).

19. člen

Študentu, ki se ni odjavil od izpita in za to nima opravičljivega razloga, se šteje, kot da izpita ni opravil in je s tem izgubil pravico do enega opravljanja izpita.

20. člen

Študent dodiplomskega študija mora opravljati predmetni izpit pri tistem fakultetnem učitelju, ki mu je bil določen s programom ob letnem planu izvajanja predmetov.

 

V. Način opravljanja predmetnih izpitov

 

21. člen

Ustni izpit je v obliki osebnega pogovora izpraševalca s kandidatom. Ustni izpit je javen.

Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.

22. člen

Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure. Način ocenjevanja in število možnih točk pri posameznem odgovoru mora biti opisan na izpitni poli.

Rezultati pisnega izpita morajo biti objavljeni najkasneje peti delovni dan po opravljanju izpita. Hkrati se mora objaviti tudi razpored ustnega dela izpitov. Razpored mora biti takšen, da imajo vsi kandidati, ki so uspešno opravili pisni del izpita, možnost opraviti ustni del najkasneje v dveh tednih po začetku ustnega dela izpita. V tem času mora biti vpisana tudi pozitivna ocena v indeksu.

Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.

23. člen

Praktični izpit se opravlja kot prikaz pregleda pacienta ali določene strokovne veščine pri kliničnih, pri drugih predmetih pa prikaz določene strokovne veščine.

24. člen

Kombinirani izpit je pisni in ustni ter pisni, praktični in ustni. Kombinirani pisni in ustni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge in osebnega pogovora z izpraševalcem. Pri kombinaciji pisni in ustni izpit je pozitivno ocenjeni pisni izpit pogoj za opravljanje ustnega dela izpita (glej 26. člen). Pri kombinaciji pisni, praktični in ustni izpit je pozitivno ocenjeni pisni izpit pogoj za pristop k praktičnemu izpitu. Pozitivno opravljeni praktični izpit pa je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Kombinirani izpit predstavlja celoto in se ocenjuje z enotno oceno.

25. člen

Katedra lahko sklene, da se v primerih neuspešno opravljenega ustnega dela izpita pozitivna ocena pisnega in praktičnega dela izpita upošteva pri ponavljanju izpita. Pogoje, pod katerimi se pozitivna ocena pisnega ali praktičnega dela izpita upošteva pri ponavljanju izpita, določi katedra in jih objavi.

26. člen

Če je izpit pisni in ustni, se pri prvem in drugem opravljanju izpita izpit zaključi z negativno oceno, če je rezultat pisnega dela izpita negativen. Pri tretjem in morebitnih nadaljnih opravljanjih izpita se izvede ustni del izpita, čeprav je bilo pisno opravljanje izpita ocenjeno negativno.

27. člen

S sklepom katedre se komisijski izpiti lahko opravljajo samo ustno, čeprav so bili izpiti pri prvih treh opravljanjih kombinirani, kar katedra objavi v študijskem programu.

28. člen

Skupinski izpit se opravlja iz vseh predmetov skupine na isti dan. Skupinski izpit lahko obsega največ tri predmete.

29. člen

Pri izpitu iz predmeta, ki ga skupaj organizirata dve ali več kateder, lahko izpraševalci opravijo vsak svoj del izpita ločeno. Končno enotno oceno izpita določi izpraševalec, ki izprašuje zadnji. Izpit mora biti zaključen v enem izpitnem roku.

 

VI. Pogoji za pristop k izpitu

 

30. člen

Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu predavanj iz tega predmeta, če izkaže na katedri, da je izpolnil obveznosti (inskripcije in frekvence), predpisane za ta predmet s študijskim programom.

31. člen

Študent, ki je izjemno vpisan v višji letnik ali študent, ki je ponovno vpisan v isti letnik, ne more pristopiti k izpitu iz predmeta tekočega (višjega) letnika, dokler ne opravi manjkajočega(-ih) izpita(-ov) prejšnjega letnika.

 

VII. Ocenjevanje predmetnih izpitov

 

32. člen

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1-5).
Izpit je opravljen uspešno, če kandidat dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) in jo izpraševalec vpiše v indeks.

33. člen

Z vstopom v ECTS (European Credit Transfer System) se za gostujoče študente uporabljajo tudi ocene sistema ECTS: A odlično, B prav dobro, C dobro, D zadovoljivo, E zadostno, FX nezadostno

(ustrezno naši oceni 5), F nezadostno (ustrezno našim ocenam 1-4).

34. člen

Obvezni predmetni kolokviji se ocenjujejo z oceno »opravil« ali »ni opravil« in se vpišejo v indeks.

35. člen

Po vsakem opravljanju izpita se ocena vpiše v izpitni seznam, v indeks pa se vpiše samo pozitivna ocena.

36. člen

Senata MF je na seji dne 18. 4. 2011 sprejel naslednji sklep:

 Spremeni se prvi stavek 36. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu in se glasi:

»Študent lahko v času študija pozitivno oceno enkrat popravlja pri največ desetih predmetih (10), ki jih sam izbere, razen ocene dobljene pri komisijskem izpitu. Študent odda prijavnico – obrazec, prošnjo, fotokopijo indeksa v referat, ki vodi evidenco o opravljenih izpitih. Izpit opravlja izven rednih izpitnih obdobjih pri istem izpraševalcu, pred katerim ga je uspešno pravil. Pri vsakem od desetih izbranih izpitov se ocena lahko popravlja samo enkrat. Oceno lahko popravlja študent samo za izpite, ki jih je opravil prvič, drugič ali tretjič, torej brez komisije. Opravljanje izpita se vpiše v izpitni zapisnik in v indeks na zadnjo (51.) stran rubrike »opravljeni preizkusi znanj«. Če je študent oceno izboljšal, se mu vpiše nova ocena, sicer se vpiše »ni popravil«.   

Pri vseh javnih objavah rezultatov izpitov se uporabijo namesto imen in priimkov študentov njihove vpisne številke.

37. člen

Ocene, ki so jih posamezni kandidati dosegli na predmetnem izpitu, je fakultetni učitelj dolžan vpisati v rubriko "OCENA" na seznamu prijavljenih kandidatov za izpit, ga podpisati in seznam vrniti študentski pisarni. Študentska pisarna poskrbi za vnos v bazo podatkov in varovanje celotne dokumentacije o opravljenih izpitih študentov. Seznam opravljenih izpitov mora fakultetni učitelj vrniti študentski pisarni najkasneje po treh tednih od datuma pisnega dela izpita, oziroma dveh tednih, če gre samo za pisni ali samo ustni izpit. Za pravočasno dostavo izpitnih rezultatov je odgovoren predstojnik katedre.

Kandidatom, s katerimi se je sporazumno dogovoril za kasnejše opravljanje ustnega dela predmetnega izpita, vpiše fakultetni učitelj v rubriko "OCENA" kratico "UI", ki pomeni, da bo kandidat opravljal ustni del predmetnega izpita v kasnejšem izjemnem roku. V tem primeru mora fakultetni učitelj študentski pisarni sporočiti rezultat predmetnega izpita najkasneje v treh tednih po datumu rezultatov pisnega dela izpita.

38. člen

Fakultetni učitelj, ki je zadolžen za izvedbo pisnega izpita oz. pisnega dela predmetnega izpita, je dolžan preveriti navzočnost in istovetnost kandidatov na pisnem izpitu oziroma pisnem delu predmetnega izpita. Če se pri tej kontroli izkaže, da namesto kandidata piše izpit druga oseba, se prekršek disciplinsko obravnava za oba, izpit pa oceni negativno.

39. člen

Če kandidat med potekom izpita odstopi, je ocenjen negativno. Po končanem pisnem izpitu oziroma pisnem delu predmetnega izpita je kandidat dolžan izročiti svoj izdelek v oceno, tudi če je prepričan, da ne bo dosegel pozitivne ocene.

40. člen

Kandidat sme na kateremkoli delu predmetnega izpita uporabljati le tiste pripomočke, ki jih fakultetni učitelj izrecno dovoli. Vsako kršenje tega pravila pomeni zavajanje ocenjevalca znanja. Fakultetni učitelj ali asistent, ki skrbi za izvedbo pisnega izpita oziroma pisnega dela izpita ima pravico, da v takšnem primeru kandidatu takoj prepove nadaljnje opravljanje izpita, izdelek pa se oceni negativno.

41. člen

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pri dekanu vloži pritožbo zoper izpitno oceno.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki je ne more voditi izpraševalec, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.

Kadar je izpit pisen in usten, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zoper oceno komisije ni pritožbe.

 

VIII. Ponavljanje predmetnega izpita oz. kolokvija

 

42. člen

Študent, ki predmetnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja do štirikrat. Pri tem za ponavljanje ne šteje opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno.

Ponavljanje izpita ni mogoče v istem izpitnem roku, mogoče pa je v istem izpitnem obdobju, s tem, da mora med prvim dnem neuspešno opravljenega izpita in prvim dnem njegovega ponavljanja miniti več kot 14 dni.

43. člen

V izjemnih primerih, ko ima študent utemeljen razlog, lahko zaprosi za peto ponavljanje (šesto opravljanje predmetnega izpita). Študentske prošnje za šesto opravljanje rešuje Komisija za študentska vprašanja UL MF.

44. člen

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.

45. člen

Prvo in drugo ponavljanje predmetnega izpita se izvaja enako kot prvo opravljanje. Vsa nadaljnja ponavljanja se opravljajo pred izpitno komisijo, ki ima dva člana.

Komisijo vodi izpraševalec. Pri šestem opravljanju izpita morata biti v komisiji poleg izpraševalca še dva člana, pri čemer je en član komisije iz druge katedre.

Komisijske izpite organizira katedra.

46. člen

Pri ustnem in praktičnem delu komisijskega izpita postavlja vprašanja izpraševalec, člani komisije pa lahko postavljajo podvprašanja v zvezi z glavnim vprašanjem.

47. člen

MF lahko s sklepom Upravnega odbora zaračunava stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpitov študentov.

Komisija za študentska vprašanja lahko na prošnjo kandidata iz opravičenih razlogov v celoti ali delno oprosti študentu plačilo stroškov opravljanja izpita.

 

IX. Napredovanje v višji letnik in ponovi vpis

 

48. člen

Študent se lahko vpiše v višji letnik, ko je za letnik, v katerega je vpisan, opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom oz. izpolnjuje pogoje v skladu s Pravilnikom MF in Statutom UL.

 

X. Prehodne in končne določbe

 

49. člen

Vse določbe tega pravilnika veljajo za vse študente, pedagoške delavce in za vse programe študija UL MF.


Predsednik senata MF

Prof.dr.Miha Žargi

 

 

 

Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana, Slovenija -- telefon: +386 1 543 7700, faks: +386 1 543 7701 -- e-pošta:

Vse pravice pridržane.

Creatoor Group izdelava spletnih strani